Posted by Renata On ponedeljek, oktober 14, 2013
Še dvakrat gremo spat, pa bo stisnil mraz. Tisti pravi zimski mraz, ko zunaj prav vonjaš sneg, čeprav ga še ni na vidiku. Čeprav ne maram zime, znam v njej najti tudi kaj lepega. Ta vonj po snegu, zasnežena jutra (ampak samo med vikendom!) in topel bezgov čaj z limono. To je to.

Letos bom k lepotam zime dodala še nekaj. Tole milo. Poimenovala sem ga 'sNežka'. Ker naj bi dišalo po snegu oz. po svežem, mrzlem zimskem jutru. Mentol, bor, smreka in evkalitpus ter malo sivke in cedrovine. Res sveže in nadvse prijetno.


Tokrat sem prvič uporabila eno novo metodo. Načeloma se milo vlije v kalup, kalup pa se nato zavije v toplo odejo, da je izoliran. Milo se namreč nato v sredini začne segrevat na visoke temperature, dokler lug popolnoma ne zreagira z olji in jih umili. Ta proces se imenuje geliranje in traja en do dva dni. Ker sem hotela bolj pastelne in neprosojne barve, sem se temu procesu izognila in sicer tako, da sem milo dala najprej za eno uro v zamrzovalno skrinjo, nato pa za cel dan v hladilnik. Lug z olji vseeno zreagira, le več časa potrebuje. Zato je trajalo malo dlje, preden sem ga lahko vzela iz kalupa in razrezala in tudi malo dlje bo milo zorelo, preden bo pripravljeno za uporabo.

Ampak učinek je pa fantastičen. Kakšne barve!
Zaradi posebne tehnike vlivanja in mešanja so nastali v milu vzorčki in kar naredi to milo še posebej posebno pa je to, da en kos ni enak drugemu. Vsak je drugačen, vsak unikaten!


Pri tej tehniki je en velik riziko, zaradi katerega sem se rezultata precej bala. Če mila, ko sem ga vlila v kalup, ne bi dovolj hitro povsem ohladila, bi se na sredini začelo segrevati na visoke temperature, okrog pa bi se (zaradi hladu hladilnika) precej hitro ohlajalo. Rezultat tega bi bilo delno geliranje, kar bi izgledalo nekako tako, da bi vsak kos mila imel na sredini tak okrogel, ne preveč lep madež. Milo bi bilo sicer uporabno, ne pa tudi lepo. Na srečo sem se delnemu gelu izognila in sem z rezultatom več kot zadovoljna :) Zdaj pa naj le hitro minejo tisti 4 tedni, da ga lahko vzamem pod tuuuuš :)

Renata :)

6 komentarjev :

  1. čista poezija, vonj opojni, da niti ne pomislim, kako se boš razvajala ...

    OdgovoriIzbriši
  2. Uf,kakšne lepe barve.Čista poezija.

    Super,vse pohvale.

    lp

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Valentina hvala za komentar in pohvalo ;) Škoda da blogger nima funkcije za vonjave ;)

      Izbriši
  3. Tvoja mila sem občudovala že na forumu.Prekrasno.Sedaj me pa zanima kje si pridobila znanje za izdelavo mi?Ali tudi sama vodiš kakšen tečaj in kje se dobi material? Hvala ti za prijazne odgovore.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala za pohvalo ;)
      Znanje za izdelavo mil, tako kot za vse ostale hobije, sem pridobila povsem sama. Sem samouk, ki mora vse kar ga zamika, preučit in nato sprobat. In običajno me zadeva povsem zasvoji. Tako da vse, kar kar znam, sem se naučila sama oz. s pomočjo strica Googla, člankov in knjig. Na nobenem tečaju nisem bila...no, ne še.
      Sama ne vodim tečajev, ker je vse to zgolj moj hobi. Morda pa kdaj :) Znanja imam zdaj res že kar veliko, ravno zato ta blog, da ga bom lahko podelila z vsemi, ki vas to zanima.
      Material kupujem vsepovsod, v spletnih trgovinah, hipermarketih, ekoloških trgovinah...

      Hvala za zanimanje :) Enkrat tako nameravam poslikat postopek izdelave in objavit en tak članek tu na blogu :)

      Izbriši