The Fimo 50 World Project

Ste vedeli, da Fimo letos praznuje Abrahama? Ja res je, Staedlerjeva polimerna masa, ki jo uporabljam za večino svojih izdelkov, bo letos dopolnila polnih 50 let.

Fimo je bila prva polimerna masa, danes jih je v ponudbi veliko več. Kljub temu ostaja ena najbolj prepoznavnih, zato je to praznovanje res nekaj posebnega.

V čast tej lepi obletnici, Staedler organizira 'The Fimo 50 World Project'. En prav poseben projekt, ki sem se ga nameravala udeležiti od samega začetka in sem prav vesela, da mi je uspelo, čeprav spet lovim zadnje trenutke :)

Projekt je mednaroden, povezal bo cel svet, vse umetnike, ki ustvarjamo iz Fima. In kar je najpomembnejše - dobrodelen je! To je glavni razlog, da sem se odločila sodelovati. 

Za sodelovanje je bilo potrebno izdelati ploščico, veliko 10x10cm z motivom, ki ti je najbližji, ki predstavlja tebe, tvoje delo. Ko bodo v Nemčiji prejeli vse ploščice sodelujočih s celega sveta, bodo iz njih sestavili skulpturo, ki bo simbolizirala Zemljo. Prepričana sem, da bo ogromna. Ko bo projekt končan, bodo izdelke prodali na dražbi, izkupiček pa bo šel dobrodelnim organizacijam.

Včeraj sem končno dobila pravo idejo, ki sem jo čakala menda par mesecev. In ko je padla ideja, je padla tudi odločitev, da se ploščice takoj lotim. Popoldan sem se usedla za mizo, se je lotila, pozabila na uro in ob pol dveh ponoči ugotovila, da je čas za spanje. Resnično sem uživala, kar pa je tudi cel smisel in namen tega projekta. Tako da bolj zadovoljna skoraj ne bi mogla biti :)

Ideja sicer ni nič novega - ampak edino logično je bilo, da uresničim ravno to. Amazonijo. Kolekcija s tem motivom je bila moje prvo avtorsko delo in še vedno mi je najbolj pri srcu. Imitacija narave, v tem primeru drevo z ovijalkami, in miniature. To je tisto, kar Brlogarka je.

Ploščica je velika 10x10cm. Brez dvoma največji kos, ki sem ga kadarkoli izdelala :) Je bilo pa toliko lažje zame, ker sem se ploščico odločila nafilat z majhnimi motivi.

V deblo starega drevesa, ki je neštetokrat prepleten z ovijalkami, je vrezan srček, ki ga obrašča mah.

7 pikapolonic, velikih samo nekaj milimetrov, leze proti izrezane srčku, da preusmeri pogled na nanj in ga poudari.

Kačji pastirci pa celotno sliko popestrijo, s svojimi barvami poživijo in dodajo gibanje.

S ploščico sem zadovoljna in predvsem navdušena, da sem uspela tak projekt izpeljati dobesedno čez noč. Zdaj jo moram pa samo še zapakirat, ji zaželet srečno pot in uspešno dražbo, ko pride čas zanjo, in jo odposlat organizatorjem :)

Read More

Brišem prah...

...ki se je za prst na debelo nabral na mojem blogu!
Zadnjič me je prijateljica na kavi dregnila, kaj se grem, da ni nobene nove objave :) In ko sva ugotovili, koliko je stara zadnja, sem se zgrozila. Pa saj ne more biti res! Pa je! Ja, čas tako hitro beži, da ga težko dohajam.

Kaj je novega od takrat?
Uf, kje začeti!
Mogoče v vzvratno, bo lažje :)
Ta teden je bil zelo deloven, ampak fantastičen! Vsakemu naročilu sem dodala darilce - par srčkastih uhančkov. Navsezadnje je bilo Valentinovo in jaz imam svoje stranke rada :) In jooj, kako me njihovi odzivi spravijo v dobro voljo. Nafilajo me z energijo, ki jo včasih res rabim. Moji delovniki so namreč precej posebni, neopredeljeni in povsem drugačni od delovnikov drugih ljudi. Moj delovnik ni dolg 8ur, včasih niti 12 ne, ampak precej več. Moje delo namreč ni zgolj ustvarjanje in mečkanje poligline, sem deklica za vse. Če je človek samozaposlen in sam svoj šef, to tako pač je. Organizacija dela (to mi dela največ težav, priznam), administracija, oblikovanje, izdelovanje, blagajniško delo, sem tudi fotografinja, skladiščnik in kurir hkrati, sem vodja razvojnega oddelka in na splošno pridna zaposlena, ki dokaj dobro prenaša svojo shizofreno šefico :) Če si 2v1 se moraš s tem pač naučiti živeti :)

No...kje sem ostala? Aja, pri mojih fenomenalnih strankah! Vsak feedback mi ogromno pomeni, tako rada preberem, da je paketek prispel, da je embalaža čudovita, da so uhančki že v ušesih...pogosto dobim tudi kako fotografijo mojega izdelka v uporabi...skratka to je tisto, zaradi česar se imam fino :)

Ravno prejšnji teden sem po pošti od gospoda, ki je za svojo izbranko pri meni naročil darilce, dobila eno veliko oblazinjeno kuverto. Gledam, kaj bi to bilo, mečkam zaprto kuverto, kot mi je to v navadi...ampak kaj bi to bilo? Odprem in notri TAVELIKA čokolada! in poleg listek s pripisom 'ena malenkost za posladek v zahvalo za prijaznost' :) Čokolade seveda ni več, je pa ostal list za spomin :)

Od druge stranke sem tudi ravno nekaj dni nazaj dobila kavico, tisto tadobro Escobar! Ker je na FB videla, da obožujem kavo :) In na Božičnem Artmarketu v atriju Pošte me je ena prijetna gospodična razveselila s taveliko Coffee To go, ker se ji je zdelo, da mi bo prišla prav (in kako je imela prav! :) )

Na Božičnem AML me je obiskal tudi DB, avtor bloga Easy-recepti.com! Končno sem ga spoznala! Blogger, ki ga spremljam že zeloo dolgo, občudujem njegove stvaritve, spretne roke pri izdelavi tort in fantastične fotografije! Sem šla prav poiskat tole objavo - ja, 2 leti in pol je, odkar sem po naključju našla njegov blog in pobirala svojo čeljust s tal, ko je tja padla zaradi tele dinozavrske torte! Kapo dol DB! Ekstra fino te je bilo spoznat :)

Božični Artmarket je bil na splošno fantastičen! 5 dni druženja z vrhunskimi slovenskimi ustvarjalci v slikovitem atriju Pošte na Čopovi, božično vzdušje, ki mu ni bilo para, in seveda najboljše stranke! Tiste, ki so tja prišle zaradi mene, vse, ki so me tam šele spoznale in vsi mimoidoči, ki so kar sijali od vse ustvarjalne energije v enem prostoru! Vam povem, če še niste obiskali Božičnega Artmarketa, dajte za drugo leto to v koledar kot nujno opravilo v decembru! Res se ga splača doživeti! Celo moj Pluto me je obiskal :)

Včasih se vprašam, ali je to naključje, da imam same prijetne, potrpežljive, simpatične in poštene stranke, ali je to sreča, ali je to res odsev mojega truda in dela na uspešni in prijetni komunikaciji. Karkoli že je, odlično je, da je tako :)

Dobro, dovolj pisanja in razmišljanja za en dan. Prilagam še nekaj fotografij, ker je pač objava s slikami bolj prijetna na oko.

Bodite v cvetju!
Renata

Read More

Vrhunski ECC Slovenija 2015

En teden je že minil, odkar sem se vrnila, pa sem še vedno pod vtisi Euro Clay Carnivala 2015, ki sem se ga udeležila prejšnji vikend!

1 najboljše službeno potovanje, 4 dnevi druženja z ljubitelji polimerne mase, 6 delavnic in 6 vrhunskih učiteljic iz celega sveta, 65 udeležencev iz cele Evrope in celoten nepozaben in neprecenljiv paket izkušenj, trikov, malih skrivnosti velikih mojstric in en velik hvala organizatorkam iz Izdelovalnice malih umetnin.

Bilo je, z eno besedo, noro! Težko je opisati, kaj vse človek odnese od takega dogodka. Ne gre samo za izdelke in nove tehnike, gre za trike, ki se jih naučiš med delavnicami, male skrivnosti, ki jih izveš med pavzami in družabnimi večeri, debate o polimerni masi do onemoglosti (kajti tam vsi razumejo to obsesijo :) ). Skratka, nepozabno!

Da ne omenjam, da sem spoznala vrhunske učiteljice, umetnice, ki jih nadvse cenim! Ne le izjemne umetnice, ampak tudi izjemne ženske. Vsaka posebej mi bo ostala v čudovitem spominu in nadvse se veselim ponovnega snidenja :)

Gotovo je k fantastičnemu dogodku pripomoglo tudi dejstvo, da sem imela najbolj zabavno cimro Jasmino :) :)

In evo, da ne bom samo govorila, vam pokažem izdelke, ki sem jih dokončala na delavnicah ter fotografirala tako, da je vsaka slika zase tudi razglednica s kraja dogodka in sicer s Hotela Bor ob Jezeru Černjava v Preddvoru.

 Zapestnica z delavnice s Sylvie Peraud in jutranji razgled iz hotelske sobe.

Broška z delavnice z Bettino Welker in razgled na jezero Černjava

Broška z delavnice z Nikolino Otržan in atrij gradu, v katerem so potekale delavnice.

Obesek z delavnice z Renato Jakopin, v ozadju pa hotel Bor.

Prstan z delavnice z Donno Kato in razgled na okoliške hribe.

In še moj Pegasus z imenom Ruby Butt z delavnico s Christi Friesen, v ozadju pa že moj domač atelje.

Če me vprašate, katera delavnica mi je bila najljubša, vam bom rekla da čisto vse, od prve do zadnje. Če me vprašate, katera učiteljica me je najbolj navdušila, bom rekla, da ena bolj kot druga. Vsaka ima svoj stil, svoj način dela in svojo karizmo in v čast mi je, da sem se učila od vseh. 

In za konec še en kičast kolaž selfijev :D Ta osrednji je z Donno Kato, ustanoviteljico ECC-ja, ki je letos že osmič v Evropi, in verjetno najbolj karizmatično osebo, kar sem jih imela v svojem življenju priložnost spoznati, ter diplomo, ki sem jo dobila po končanem izobraževanju. Zgoraj levo Sylvie, mojstrico organskih oblik iz poli-mase, spodaj levo s Christi, brez dvoma najbolj zabavno učiteljico na svetu in spodaj desno z Jasmino, najboljšo cimro in so-poliustvarjalko :D

Domov sva se vrnili polnih rok novih izdelkov in polnih glav novega znanja in idej :)

In še vsi izdelki na kupu ter diploma s sprednje strani. Zadnja stran je polna posvetil in podpisov umetnic, brez katerih teh izdelkov ne bi bilo :)

Kot rečeno, je bil ECC letos v Evropi že osmič in prvič v Sloveniji. Drugo leto bo treba kupit letalsko karto in se po novo znanje in izkušnje odpeljati v drugo evropsko državo ;)

Bodite v cvetju,

Renata

Read More

Jesen, pikapolonice in Toskana

Čisto zares je konec poletja. Letos je bilo res radodarno s soncem in visokimi temperaturami, mogoče mi je zato še posebej hudo, ker ga je že konec. No, je pa tu jesen, ki tudi ni švoh. Jesenske barve so mi pisane na kožo, kostanj in kuhano vino pa tudi :)

Viroza, ki sem jo nekje staknila, me pa tudi ne preseneča. Verjetno gre kriviti to čudno nihanje temperatur. Cel vikend sem preležala in tudi danes nisem za nikamor. Vseeno se počasi sestavljam, verjeli ali ne, po dveh dneh že pogrešam svojo delavnico.

Jesen namreč pomeni kolekcijo Toskano. Nekaterim je znana že od lani, pa vendar je letos konkretno osvežena. Na voljo je namreč samo zelena kolekcija in to v bolj svežem in živahnem zelenem odtenku. Pajkci so se za letos poslovili, njihovo vlogo Brlogarkinega miniaturnega dodatka pa so prevzele pikapolonice.

Vsaka pikapolonica je izdelana ročno, vsako krilce in vsaka pikica posebej. Največji izziv je bil namešati pravo rdečo barvo. Pikapolonice namreč niso krvavo rdeče, ne bordo rdeče, niso oranžno rdeče ali celo rožnato rdeče. Ugotovila sem, da so 'pikapolonično' rdeče:

Nekatere postanejo uhančki same po sebi, spet druge pristanejo na prstanih, broškah, medaljonih, visečih uhanih...

Na voljo pa je seveda tudi Toskana brez pikapolonic, na njej so samo kapljice rose, ki se na soncu res čudovito svetlikajo.

Naslednjo čudovito fotografijo pa je posnela Jasmina iz Čudežne dežele. Teh barv se kar ne morem nagledat. Ko bom velika, bom tudi jaz delala take fotke :)

In še to - da slučajno ne pozabim: Toskana bo na voljo tudi na moji stojnici na Artmarketu na Bregu v Ljubljani. Če bo jesen sončna in suha, se bo dogodek odvijal še vsako soboto do sredine oktobra in sicer od 9.00 do 16.00. Lepo vabljeni :)

Bodite v cvetju,

Renata

Read More

Po dolgem času...

...se javljam še na blogu :)

Nikakor ne počivam in ne zabušavam, ravno obratno :)
Poletje je bilo fantastično, delovno in tudi počitniško. Če si sam svoj šef, prav veliko dopusta pač ne dobiš, zato je tistega treba izkoristit kolikor se le da :) Vam povem, šefica mi je odredila 10 dni dopusta in to je to. Se je ne da prepričat še za kak vikend. Ampak ok, še dobro da uživam v svoji službi hehe :)

Ker je vedno bolj zabavno gledat slike kot prebirat goli tekst, je tule nekaj cukrčkov in polimerne mase seveda :)

Read More

Sočne sladke lubenice

Aaah, včasih lubenice sploh nisem marala, zdaj jih pa obožujem! Ampak mora biti ravno prav sladka, in prijetno ohlajena. Verjetno nobeno sadje tako glasno ne vpije 'poleeeetjeee', kakor prav lubenica :)

Za novo kolekcijo nakita trenutno tako ali tako ni časa, je pa ekstra zabavno dopolnjevati kolekcijo sadnih uhančkov. Lubenice niso bile v planu, sem pa dobila toliko povpraševanj po njih, da je bil skrajni čas, da se jih lotim. Konec koncev je je sezona že začela :)

Zdaj grem pa na lov za eno tapravo, mmmmnjam!

Read More

Mini vitamini - prvič v naravni velikosti

Sezonsko sadje je najboljše, ane? Če so to borovnice, pa to še posebej drži :) Jaz jih obožujem, tiste gozdne, katerih nabiranje je za kolena nočna mora. Ura, dve, tri, pa jih je komaj za en liter ali dva. Ampak ko pa prideš domov in jih natreseš v skodelico, posuješ z žličko sladkorja in jih prav počasi zoblješ in sproti odstranjuješ listke in peclje, preden jih neseš v usta (ali pa tudi ne :))...ja, takrat je vse poplačano.

Svoji kolekciji sadnih uhančkov 'mini vitamini' sem pred kratkim dodala še borovničke. Prvi sadeži v naravni velikosti. In ekstra všeč so mi zato, ker so tako prefinjene, da bi si jih lahko nadela prav vsaka ženska, saj na daleč delujejo kot modrovijolične perle, šele pogled od blizu razkrije tisti 'uaaaau, to so borovniceee' efekt :)

Tako, zdaj bom v borovnicah lahko uživala tudi izven sezone :)

Read More

Mini vitamini

Mini vitamini. Dobro se sliši, kajne? Ime za mojo kolekcijo miniaturnih sadnih uhančkov, ki se kar veča in veča. 

Najprej so bile limone, potem še ostali citrusi. Potem pa jabolka in hruške. Potem se jim je pridružil kivi in pred kratkim še avokado (ne vem niti, ali je to sadje ali zelenjava?) in še banane.

Res izjemno uživam pri izdelavi teh malih vitaminčkov. In ljudje jih imajo radi - to mi je všeč. Novih idej pa tako ali tako ne zmanjka.

Med prazniki sem se ukvarjala s postavitvijo teh mini uhančkov. Ker so tako majhni, znajo biti hitro neopazni, česar jim pa seveda ne privoščim. Zato sem žagala in brusila in lepila...les seveda. In izdelala mini lesene gajbice. 

Na moji Facebook strani poteka nagradna igra v kateri lahko sodelujete ;)

Renata :)

Read More