Brišem prah...

...ki se je za prst na debelo nabral na mojem blogu!
Zadnjič me je prijateljica na kavi dregnila, kaj se grem, da ni nobene nove objave :) In ko sva ugotovili, koliko je stara zadnja, sem se zgrozila. Pa saj ne more biti res! Pa je! Ja, čas tako hitro beži, da ga težko dohajam.

Kaj je novega od takrat?
Uf, kje začeti!
Mogoče v vzvratno, bo lažje :)
Ta teden je bil zelo deloven, ampak fantastičen! Vsakemu naročilu sem dodala darilce - par srčkastih uhančkov. Navsezadnje je bilo Valentinovo in jaz imam svoje stranke rada :) In jooj, kako me njihovi odzivi spravijo v dobro voljo. Nafilajo me z energijo, ki jo včasih res rabim. Moji delovniki so namreč precej posebni, neopredeljeni in povsem drugačni od delovnikov drugih ljudi. Moj delovnik ni dolg 8ur, včasih niti 12 ne, ampak precej več. Moje delo namreč ni zgolj ustvarjanje in mečkanje poligline, sem deklica za vse. Če je človek samozaposlen in sam svoj šef, to tako pač je. Organizacija dela (to mi dela največ težav, priznam), administracija, oblikovanje, izdelovanje, blagajniško delo, sem tudi fotografinja, skladiščnik in kurir hkrati, sem vodja razvojnega oddelka in na splošno pridna zaposlena, ki dokaj dobro prenaša svojo shizofreno šefico :) Če si 2v1 se moraš s tem pač naučiti živeti :)

No...kje sem ostala? Aja, pri mojih fenomenalnih strankah! Vsak feedback mi ogromno pomeni, tako rada preberem, da je paketek prispel, da je embalaža čudovita, da so uhančki že v ušesih...pogosto dobim tudi kako fotografijo mojega izdelka v uporabi...skratka to je tisto, zaradi česar se imam fino :)

Ravno prejšnji teden sem po pošti od gospoda, ki je za svojo izbranko pri meni naročil darilce, dobila eno veliko oblazinjeno kuverto. Gledam, kaj bi to bilo, mečkam zaprto kuverto, kot mi je to v navadi...ampak kaj bi to bilo? Odprem in notri TAVELIKA čokolada! in poleg listek s pripisom 'ena malenkost za posladek v zahvalo za prijaznost' :) Čokolade seveda ni več, je pa ostal list za spomin :)

Od druge stranke sem tudi ravno nekaj dni nazaj dobila kavico, tisto tadobro Escobar! Ker je na FB videla, da obožujem kavo :) In na Božičnem Artmarketu v atriju Pošte me je ena prijetna gospodična razveselila s taveliko Coffee To go, ker se ji je zdelo, da mi bo prišla prav (in kako je imela prav! :) )

Na Božičnem AML me je obiskal tudi DB, avtor bloga Easy-recepti.com! Končno sem ga spoznala! Blogger, ki ga spremljam že zeloo dolgo, občudujem njegove stvaritve, spretne roke pri izdelavi tort in fantastične fotografije! Sem šla prav poiskat tole objavo - ja, 2 leti in pol je, odkar sem po naključju našla njegov blog in pobirala svojo čeljust s tal, ko je tja padla zaradi tele dinozavrske torte! Kapo dol DB! Ekstra fino te je bilo spoznat :)

Božični Artmarket je bil na splošno fantastičen! 5 dni druženja z vrhunskimi slovenskimi ustvarjalci v slikovitem atriju Pošte na Čopovi, božično vzdušje, ki mu ni bilo para, in seveda najboljše stranke! Tiste, ki so tja prišle zaradi mene, vse, ki so me tam šele spoznale in vsi mimoidoči, ki so kar sijali od vse ustvarjalne energije v enem prostoru! Vam povem, če še niste obiskali Božičnega Artmarketa, dajte za drugo leto to v koledar kot nujno opravilo v decembru! Res se ga splača doživeti! Celo moj Pluto me je obiskal :)

Včasih se vprašam, ali je to naključje, da imam same prijetne, potrpežljive, simpatične in poštene stranke, ali je to sreča, ali je to res odsev mojega truda in dela na uspešni in prijetni komunikaciji. Karkoli že je, odlično je, da je tako :)

Dobro, dovolj pisanja in razmišljanja za en dan. Prilagam še nekaj fotografij, ker je pač objava s slikami bolj prijetna na oko.

Bodite v cvetju!
Renata

Read More

Snežinke

Res ne vem, ali bomo to zimo še videli prave snežinke. Upam, da jih bomo. Ni lepšega kot večerni sprehod po sveže zasneženi poti.

Snežink iz polimerne mase sem se lotevala že v decembru, pa niso uspele tako, kot bi si želela. V januarju pa sem dobila naročilo, ki sem ga sprejela kot izziv, da dokončam oz. izboljšam decembrske poskuse. Snežinka je precej zakompliciran motiv, z ogromno podrobnostmi, ki pa ne smejo biti predrobne, da je uhan kompakten. Torej - ravno prav :)

Na ušesih izgledajo ekstra luštkano. Kovačevo kobilo sem tokrat obula in posvojila pearl snežinke iz prve slike :)

Read More

December, sejmi in potice

December je res en čudovit mesec. Zame je bil vedno zelo deloven, letos pa še prav posebej. Ampak ker je izdelovanje daril praznično samo po sebi, sem ob tem še ekstra uživala. V prav vsakem izdelku je toliko veselja in prav vesela sem, da ljudje to vidijo.

Vikend, ki je pravkar minil, je bil res zelo pester. Sodelovala sem na 3 sejmih v 2 dneh. V soboto v Ivančni Gorici in Hrastniku, v nedeljo pa v Ljubljani na FairArtu. Navkljub prehladu in premraženosti, so me fantastični odzivi obiskovalcev in strank do maksimuma nafilali z energijo, motivacijo, idejami in dobro voljo :)

Preden si privoščim kak dan počitka in peke pravih prazničnih slaščic, pa sem spekla še dve čisto pravi orehovi potički, posuti s sladkorjem v prahu - iz fimo mase, kakopak :)

Vsem vam želim prijetne božične praznike in mizo, ki se bo šibila od dobrot :)

Read More

Božični sejem na Dunaju

Pretekli vikend se je zame tudi uradno začel veseli december :) Božične stojnice, vroče kuhano vino, kič na kubike in sneg so pač idealen recept za pravo praznično vzdušje.

Obiskali smo božični sejem na Dunaju, oz. več božičnih sejmov na Dunaju. Takega izleta sem si že dlje časa želela, zato sem se ga veselila že odkar smo prenočišče rezervirali (že oktobra in tako prišli skozi zelo poceni). 

Dunaj je čudovito in zelo domače mesto. Ne vem, ali se mi tako zdi zato, ker sem bila že tretjič tam (sicer prvič v adventnem času) ali pa zato, ker se tam, kdove zakaj, počutim kot doma in zelo varno. Center ni velik, brez težav se ga obhodi peš, podzemna pa je, tako kot v drugih večjih evropskih mestih mala malca in pravi užitek.

Znamenitosti Dunaja se vsekakor splača ogledati v kakem drugem letnem času, saj vam bodo v tem času sejmi pobrali ves razpoložljiv čas in energijo, poleg tega pa je zelo zelo mrzlo in precej vetrovno. Adventni Dunaj je vsekakor svojevrstno, čudovito doživetje. Nekje sem zasledila podatek, da se na Dunaju v tem času zvrsti 21 božičnih sejmov. Mi smo obiskali tri - enega na trgu pred Rathaus-om oz. mestno hišo, drugega na Trgu Marije Terezije v muzejski četrti ter tretjega pred Schönbrunn-om.

Najbolj presenetljivo je, da se ob takem številu stojnic ponudba niti ne podvaja oz. multiplicira tako zelo, kot bi človek pričakoval. Vsaka stojnica je malo drugačna, posebna in vredna ogleda. Ponujajo vse - od božičnih okraskov, nakita, modelčkov za piškote, suhomesnatih izdelkov, medu, sveč, našla sem tudi ročno izdelana mila, začimbe, čaje in še kaj. 

Stojnice so res pravi raj in paša za oči:

 

Plastične in steklene kugle za na jelko, takšne ročno izdelane in kitajske. Pa ne le za na smrekco, tudi za na ušesa :)

 Piškoti, bomboni, medenjaki, šamrole, lizike in tudi medene hišice.

Nekatere kugle so res čudovite, ročno poslikane...

...nekatere tudi izvezene oz. 'štikane' in ZELO drage. Na tej sliki se vidi cena 71,90eur. Sicer so bile manjše in malo manj unikatne tudi cenejše, ampak še vedno večinoma od 10eur dalje.

Pa še več obeskov in uhanov...

...sveč in svečk, tablic z napisi in na stotine drugih reči, ki jih nisem uspela poslikat.

Mestna hiša v vsem svojem sijaju je res nekaj posebnega. Definitivno ena najlepših in najbolj veličastnih stavb, ne samo na Dunaju, ampak nasploh.

Žal mi je, da nisem poslikala stojnic s hrano. Očitno sem se takrat ukvarjala z drugimi mislimi :) Ponudba je takšna, da bi človek kar jedel in jedel. Od pivskih in kranjskih klobas, do golaža in gobove juhe v kruhovi skodelici, pečen krompirček, sir raclette na kruhu, obložene bagete, pa čokoladni fondi, palačinke in še in še. Vsaka stojnica ima drugačno ponudbo in razumljivo je, da je pred temi stojnicami še posebej velika gneča.

Za tiste, ki se ne uspejo do mrtvega najesti na stojnicah, pa ponujajo tudi suhomesnate specialitete za domov.

Kuhanega vina nisem slikala, škoda, ker je skoraj iz zlata. Za 2 deci kuhančka v lončku z motivi Dunaja se plača 6,5eur, če lonček vrneš, dobiš 2,5eur nazaj. Se pravi 4eur. Je pa dober in še kako paše v tistem mrazu :)

Še bom šla na Dunaj :)

Read More

Rudi in nekaj o vsebini mojih mil

Rudolf je dobil mlajšega brata :) Milo sem naredila po istem receptu, z istimi sestavinami in barvami in ga odišavila z istim parfumskim oljem - cedrovina in sandalovina pa citrusi in vanilija. Zato sem ga poimenovala kar Rudi :) 

Tokrat sem nad vzorcem, ki je nastal na vrhu, še bolj navdušena kot nad tistim, ki je nastal v milu. Dodatek bleščic za bolj praznično vzdušje pa da milu en poseben čar. Zaradi te izdelave prazničnih mil se že neverjetno veselim veselega decembra. In začuda tudi snega! Dobro vem, da bom mnenje ob dejanskem snegu na cesti spremenila, ampak trenutno se ga verjetno tako veselim zaradi spomina na lansko zimo. Luštno je bilo, upam, da bo letos še bolj :)

Malo sem zašla iz teme...danes sem si zadala, da zapišem in opišem olja in masla, ki jih uporabljam za izdelavo svojih mil. Načeloma se milo lahko naredi iz svinjske masti ali govejega loja. Takšna mila so delale naše stare mame (lahko jih imenujete tudi babice, jaz sem pač imela stare mame :)). Mami pravi, da se iz otroštva spominja, da je ta reč precej smrdela in da je mama to kar dolgo kuhala. Iz tega sklepam, da mast ni bila prečiščena in da se je milo kuhalo po vročem postopku, kar pomeni res kuhalo v kotlu. Zato večtedensko zorenje ni bilo potrebno, milo se je lahko uporabilo kar takoj. Hladen postopek je tisti, ki zahteva vsaj 4 tedensko zorenje mila.

Nekateri še danes delajo milo iz masti, živalsko maščobo pa uporabljajo tudi marsikateri industrijski proizvajalci mil. Pravzaprav je velika verjetnost, da tista žajfa, ki jo imate ob umivalniku vsebuje goveji loj. Poglejte na embalažo (govorim o trdih milih) pod sestavine. Že nekje na začetku piše Sodium Tallowate. To pomeni umiljen prečiščen goveji loj.

Sama nimam nič proti temu...pravzaprav bi rada enkrat probala skuhat žajfo tako, kot je to delala stara mama. Po kolinah, zunaj v kotlu. Super! Samo povem...ker pač marsikateri vegetarijanec tega podatka ne ve. Da se razume, ta maščoba je prečiščena in je v procesu saponifikacije spremenila svojo strukturo, ampak v osnovi je pa še vedno živalska maščoba.

No, naše stare mame so milo iz govejega loja kuhale zato, ker je bil najcenejša in najbolj dostopna maščoba. Babice v Dalmaciji in tiste v Italiji so bile bolj fine in so milo kuhale iz olivnega olja, ker je bilo tam pač lahko dostopno.

Kot rečeno, marsikateri izdelovalec domačih mil še danes uporablja prečiščeno svinjsko mast ali goveji loj. Milo naredi belo, trdo, kompaktno in dolgo obstojno.

Jaz sem se izdelave mil lotila na tak vegi način, brez teh maščob. Delno zato, ker mi ni do tega, da bi sama precejala mast (mesar me bo pomoje debelo gledal, če mu bom rekla, da hočem prečiščeno mast za žajfo), delno pa zato ker so mi rastlinska olja precej blizu in vem, da so fina za kožo.

Milo se lahko tako izdela iz ene same vrste maščobe, olja oz masla, ampak ker ima vsako umiljeno olje drugačne lastnosti, je za najbolj optimalen rezultat dobro uporabiti različna olja in pravo razmerje med njimi.

Jaz v svojih milih skoraj vedno uporabim različno kombinacijo olj ali pa recept vsaj začinim s kakim posebnim oljem. Zakaj? Ker je pač zabavno odkrivat nekaj novega, ugotavljat in ocenjevat kateri recept je boljši ipd. Do sedaj sem eksperimentirala z naslednjimi olji in masli:

- Palmovo olje
- Olje palmovih koščic
- Kokosovo olje
- Olivno olje
- Mandljevo olje
- Ricinovo olje
- Karitejevo maslo
- Repično olje
- Sončnično olje

Vsako od naštetih olj in masel se v olju drugače obnaša in doprinese k celostni kvaliteti mila. Eno da trdnost, drugo mehurčke, tretje neguje kožo in spet drugo naredi kremasto peno. Ker bi bila tale objava predolga, če bi opisala še vsako olje posebej, bom to storila ob drugi priložnosti :) Umetnosti izdelave mila pač ne morem povzeti na kratko :)

Renata :)

Read More

Vonj po kuhanem vinu

Poletje mi je pisano na kožo. Jesen niti ne. Dejstvo, da je dneva konec že ob petih ali celo štirih popoldan, me spravlja ob živce. To pomankanje dnevne svetlobe, hlad, ki prihaja, žalovanje za japankami in podobne jesenske sitnosti mi pač niso po godu. 

Ampak dnevi minevajo, letni časi se menjavajo in kaj dosti izbire, kot potrpeti še eno jesen in zimo, pač nimam. In medtem ko čakam, da spet pride pomlad, si je dneve nekako treba polepšati. In kar se mene tiče, je kuhano vino gotovo najprijetnejša stvar, ki jo prinaša jesen! Lahko bi se celo reklo, da vsako leto malo bolj vzljubim jesen, prav zaradi te dišeče poslastice.

Nekateri pravijo, da je še pretoplo za kuhančka, jaz pa pravim, da je takoj, ko temperatura pade pod 20 stopinj Celzija, ravno pravi čas za otvoritev sezone :)

Navdušena sem, da mi je tak fantastičen vonj po vinu, limoni, klinčkih, cimetu in rjavem sladkorju uspelo ujet v žajfo. Zdaj me bo lahko razveseljeval vsak dan v kopalnici, no...čez par tednov. Do takrat bom žajfe pač zgolj vonjala na polici, kjer zorijo :) Tudi to bo v redu.

 

Vinjenemu milu sem dala ime Vinko. Pisano mu je na kožo :) Tekstura vrha pa malo spominja na jabolčno čežano. Vsekakor izgleda okusno, diši pa še bolje. 

 

Grem. Na kuhančka :)
Renata

Read More

Spet žajfa! Pika je njeno ime

Ja že spet novo milo. December je že pred vrati, jaz pa hočem letos vse moje najdražje utopiti v milnih mehurčkih :) No ja, december ni še ravno pred vrati, ampak ko bo, bo za izdelavo mil že prepozno. Ker morajo 'zoret' vsaj 4 tedne, hitim zdaj, dokler je še čas. 

Če je prejšnje milo Jelka v snežnem viharju spominjalo na smreko, so bili inspiracija za tokratno milo božični okraski. Nisem se še odločila, ali bo žajfi ime Pika ali bo milo Srečko. Pike mi najbrž ni treba obrazložiti, medtem ko Srečkota verjetno moram. Se spomnite tiste risanke, ki so jo včasih na nacionalki vrteli pred prazniki - okrasek Srečko? Srečko, ki prinaša srečo? Čudovita risanka o rdeči stekleni kroglici za na božično drevo, ki je vsak december krasila jelko, med letom pa počivala na podstrešju. Krasna krasna risanka, ne pa te novodobne telebajskaste risanke...

No, kakorkoli, mislim da bo vseeno Pika. Izdelava je bila malo bolj dolgotrajna, saj sem milo v bistvu delala kar 3 dni. Najprej sem naredila en del, ki sem ga razdelila na tri dele in jih pobarvala z rdečo, modro in zeleno. Potem sem naslednji dan iz mehkega mila izdelala kroglice, tretji dan pa naredila belo osnovo in vanjo potapljala kroglice. Ker sem jo predolgo pustila v hladilniku, se je malo drobila, ampak sem situacijo s svojimi modelirskimi sposobnostmi uspešno rešila :)

Recept je isti kot pri Rudolfu, spet oh in sploh fino karitejevo maslo! In dišava? Noooro dišeča bela lilija&ginseng. V bistvu prva dišava, ki sem jo uporabila že drugič.

Renata :)

Read More

Milo - Jelka v snežnem viharju

Kljub temu, da se imam za ustvarjalnega človeka, brainstorming velikokrat zelo pomaga pri kaki novi, kreativni in inovativni ideji. Ko sem mojemu dragemu razkrila izbor dišave in barve za novo milo, si je zamislil neko zeleno smreko na beli podlagi. Vedela sem, da je vlivanje mila z namenom ustvariti neko figuro praktično nemogoče, ampak ajde, sem rekla da bom poskusila.

Figure oz. vzorec, ki spominja na nekaj, včasih nastane povsem spontano. Dokler me dve prijateljici nista vprašali, kako mi je uspelo v sNežki pričarat vrtnico, je sama niti nisem videla. Pa res spominja na modro vrtnico :)

No, take smrekaste tehnike in takšnega vzorca nisem videla še nikjer, tako da je povsem mogoče, da sem izumila novo tehniko vlivanja mila :)

Čakanje na razrez je bilo grozno, ker sem bila prepričana, da bo izpadlo...no, čudno. Pa ni! Nastali so kosi mila z vzorcem, ki malo spominja na smreko. Pravzaprav zelo močno spominja na jelko v snežnem viharju!

Dišava je milu primerna: svež vonj borovih iglic, klinčkov, cimeta in pimenta ter smreke. Pri imenu pa tokrat nisem imela težav. Naj bo Jelka!

Tale krasna banjica je v resnici podstavek za milo. Pa še fotogenična je. Zelo!

Renata :)

Read More