Prikaz objav z oznako nakit. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako nakit. Pokaži vse objave
Posted by Renata On sreda, februar 17, 2016
...ki se je za prst na debelo nabral na mojem blogu!
Zadnjič me je prijateljica na kavi dregnila, kaj se grem, da ni nobene nove objave :) In ko sva ugotovili, koliko je stara zadnja, sem se zgrozila. Pa saj ne more biti res! Pa je! Ja, čas tako hitro beži, da ga težko dohajam.

Kaj je novega od takrat?
Uf, kje začeti!
Mogoče v vzvratno, bo lažje :)
Ta teden je bil zelo deloven, ampak fantastičen! Vsakemu naročilu sem dodala darilce - par srčkastih uhančkov. Navsezadnje je bilo Valentinovo in jaz imam svoje stranke rada :) In jooj, kako me njihovi odzivi spravijo v dobro voljo. Nafilajo me z energijo, ki jo včasih res rabim. Moji delovniki so namreč precej posebni, neopredeljeni in povsem drugačni od delovnikov drugih ljudi. Moj delovnik ni dolg 8ur, včasih niti 12 ne, ampak precej več. Moje delo namreč ni zgolj ustvarjanje in mečkanje poligline, sem deklica za vse. Če je človek samozaposlen in sam svoj šef, to tako pač je. Organizacija dela (to mi dela največ težav, priznam), administracija, oblikovanje, izdelovanje, blagajniško delo, sem tudi fotografinja, skladiščnik in kurir hkrati, sem vodja razvojnega oddelka in na splošno pridna zaposlena, ki dokaj dobro prenaša svojo shizofreno šefico :) Če si 2v1 se moraš s tem pač naučiti živeti :)

No...kje sem ostala? Aja, pri mojih fenomenalnih strankah! Vsak feedback mi ogromno pomeni, tako rada preberem, da je paketek prispel, da je embalaža čudovita, da so uhančki že v ušesih...pogosto dobim tudi kako fotografijo mojega izdelka v uporabi...skratka to je tisto, zaradi česar se imam fino :)

Ravno prejšnji teden sem po pošti od gospoda, ki je za svojo izbranko pri meni naročil darilce, dobila eno veliko oblazinjeno kuverto. Gledam, kaj bi to bilo, mečkam zaprto kuverto, kot mi je to v navadi...ampak kaj bi to bilo? Odprem in notri TAVELIKA čokolada! in poleg listek s pripisom 'ena malenkost za posladek v zahvalo za prijaznost' :) Čokolade seveda ni več, je pa ostal list za spomin :)

Od druge stranke sem tudi ravno nekaj dni nazaj dobila kavico, tisto tadobro Escobar! Ker je na FB videla, da obožujem kavo :) In na Božičnem Artmarketu v atriju Pošte me je ena prijetna gospodična razveselila s taveliko Coffee To go, ker se ji je zdelo, da mi bo prišla prav (in kako je imela prav! :) )

Na Božičnem AML me je obiskal tudi DB, avtor bloga Easy-recepti.com! Končno sem ga spoznala! Blogger, ki ga spremljam že zeloo dolgo, občudujem njegove stvaritve, spretne roke pri izdelavi tort in fantastične fotografije! Sem šla prav poiskat tole objavo - ja, 2 leti in pol je, odkar sem po naključju našla njegov blog in pobirala svojo čeljust s tal, ko je tja padla zaradi tele dinozavrske torte! Kapo dol DB! Ekstra fino te je bilo spoznat :)

Božični Artmarket je bil na splošno fantastičen! 5 dni druženja z vrhunskimi slovenskimi ustvarjalci v slikovitem atriju Pošte na Čopovi, božično vzdušje, ki mu ni bilo para, in seveda najboljše stranke! Tiste, ki so tja prišle zaradi mene, vse, ki so me tam šele spoznale in vsi mimoidoči, ki so kar sijali od vse ustvarjalne energije v enem prostoru! Vam povem, če še niste obiskali Božičnega Artmarketa, dajte za drugo leto to v koledar kot nujno opravilo v decembru! Res se ga splača doživeti! Celo moj Pluto me je obiskal :)



Včasih se vprašam, ali je to naključje, da imam same prijetne, potrpežljive, simpatične in poštene stranke, ali je to sreča, ali je to res odsev mojega truda in dela na uspešni in prijetni komunikaciji. Karkoli že je, odlično je, da je tako :)

Dobro, dovolj pisanja in razmišljanja za en dan. Prilagam še nekaj fotografij, ker je pač objava s slikami bolj prijetna na oko.











Bodite v cvetju!
Renata
Posted by Renata On nedelja, oktober 04, 2015
En teden je že minil, odkar sem se vrnila, pa sem še vedno pod vtisi Euro Clay Carnivala 2015, ki sem se ga udeležila prejšnji vikend!

1 najboljše službeno potovanje, 4 dnevi druženja z ljubitelji polimerne mase, 6 delavnic in 6 vrhunskih učiteljic iz celega sveta, 65 udeležencev iz cele Evrope in celoten nepozaben in neprecenljiv paket izkušenj, trikov, malih skrivnosti velikih mojstric in en velik hvala organizatorkam iz Izdelovalnice malih umetnin.

Bilo je, z eno besedo, noro! Težko je opisati, kaj vse človek odnese od takega dogodka. Ne gre samo za izdelke in nove tehnike, gre za trike, ki se jih naučiš med delavnicami, male skrivnosti, ki jih izveš med pavzami in družabnimi večeri, debate o polimerni masi do onemoglosti (kajti tam vsi razumejo to obsesijo :) ). Skratka, nepozabno!

Da ne omenjam, da sem spoznala vrhunske učiteljice, umetnice, ki jih nadvse cenim! Ne le izjemne umetnice, ampak tudi izjemne ženske. Vsaka posebej mi bo ostala v čudovitem spominu in nadvse se veselim ponovnega snidenja :)

Gotovo je k fantastičnemu dogodku pripomoglo tudi dejstvo, da sem imela najbolj zabavno cimro Jasmino :) :)

In evo, da ne bom samo govorila, vam pokažem izdelke, ki sem jih dokončala na delavnicah ter fotografirala tako, da je vsaka slika zase tudi razglednica s kraja dogodka in sicer s Hotela Bor ob Jezeru Černjava v Preddvoru.

 Zapestnica z delavnice s Sylvie Peraud in jutranji razgled iz hotelske sobe.

Broška z delavnice z Bettino Welker in razgled na jezero Černjava

Broška z delavnice z Nikolino Otržan in atrij gradu, v katerem so potekale delavnice.

Obesek z delavnice z Renato Jakopin, v ozadju pa hotel Bor.

Prstan z delavnice z Donno Kato in razgled na okoliške hribe.

In še moj Pegasus z imenom Ruby Butt z delavnico s Christi Friesen, v ozadju pa že moj domač atelje.

Če me vprašate, katera delavnica mi je bila najljubša, vam bom rekla da čisto vse, od prve do zadnje. Če me vprašate, katera učiteljica me je najbolj navdušila, bom rekla, da ena bolj kot druga. Vsaka ima svoj stil, svoj način dela in svojo karizmo in v čast mi je, da sem se učila od vseh. 

In za konec še en kičast kolaž selfijev :D Ta osrednji je z Donno Kato, ustanoviteljico ECC-ja, ki je letos že osmič v Evropi, in verjetno najbolj karizmatično osebo, kar sem jih imela v svojem življenju priložnost spoznati, ter diplomo, ki sem jo dobila po končanem izobraževanju. Zgoraj levo Sylvie, mojstrico organskih oblik iz poli-mase, spodaj levo s Christi, brez dvoma najbolj zabavno učiteljico na svetu in spodaj desno z Jasmino, najboljšo cimro in so-poliustvarjalko :D


Domov sva se vrnili polnih rok novih izdelkov in polnih glav novega znanja in idej :)

In še vsi izdelki na kupu ter diploma s sprednje strani. Zadnja stran je polna posvetil in podpisov umetnic, brez katerih teh izdelkov ne bi bilo :)

Kot rečeno, je bil ECC letos v Evropi že osmič in prvič v Sloveniji. Drugo leto bo treba kupit letalsko karto in se po novo znanje in izkušnje odpeljati v drugo evropsko državo ;)

Bodite v cvetju,
Renata
Posted by Renata On ponedeljek, september 07, 2015
Čisto zares je konec poletja. Letos je bilo res radodarno s soncem in visokimi temperaturami, mogoče mi je zato še posebej hudo, ker ga je že konec. No, je pa tu jesen, ki tudi ni švoh. Jesenske barve so mi pisane na kožo, kostanj in kuhano vino pa tudi :)

Viroza, ki sem jo nekje staknila, me pa tudi ne preseneča. Verjetno gre kriviti to čudno nihanje temperatur. Cel vikend sem preležala in tudi danes nisem za nikamor. Vseeno se počasi sestavljam, verjeli ali ne, po dveh dneh že pogrešam svojo delavnico.

Jesen namreč pomeni kolekcijo Toskano. Nekaterim je znana že od lani, pa vendar je letos konkretno osvežena. Na voljo je namreč samo zelena kolekcija in to v bolj svežem in živahnem zelenem odtenku. Pajkci so se za letos poslovili, njihovo vlogo Brlogarkinega miniaturnega dodatka pa so prevzele pikapolonice.

Vsaka pikapolonica je izdelana ročno, vsako krilce in vsaka pikica posebej. Največji izziv je bil namešati pravo rdečo barvo. Pikapolonice namreč niso krvavo rdeče, ne bordo rdeče, niso oranžno rdeče ali celo rožnato rdeče. Ugotovila sem, da so 'pikapolonično' rdeče:

Nekatere postanejo uhančki same po sebi, spet druge pristanejo na prstanih, broškah, medaljonih, visečih uhanih...

Na voljo pa je seveda tudi Toskana brez pikapolonic, na njej so samo kapljice rose, ki se na soncu res čudovito svetlikajo.

Naslednjo čudovito fotografijo pa je posnela Jasmina iz Čudežne dežele. Teh barv se kar ne morem nagledat. Ko bom velika, bom tudi jaz delala take fotke :)

In še to - da slučajno ne pozabim: Toskana bo na voljo tudi na moji stojnici na Artmarketu na Bregu v Ljubljani. Če bo jesen sončna in suha, se bo dogodek odvijal še vsako soboto do sredine oktobra in sicer od 9.00 do 16.00. Lepo vabljeni :)



Bodite v cvetju,
Renata
Posted by Renata On ponedeljek, avgust 17, 2015
...se javljam še na blogu :)

Nikakor ne počivam in ne zabušavam, ravno obratno :)
Poletje je bilo fantastično, delovno in tudi počitniško. Če si sam svoj šef, prav veliko dopusta pač ne dobiš, zato je tistega treba izkoristit kolikor se le da :) Vam povem, šefica mi je odredila 10 dni dopusta in to je to. Se je ne da prepričat še za kak vikend. Ampak ok, še dobro da uživam v svoji službi hehe :)

Ker je vedno bolj zabavno gledat slike kot prebirat goli tekst, je tule nekaj cukrčkov in polimerne mase seveda :)













Posted by Renata On ponedeljek, junij 15, 2015
Aaah, včasih lubenice sploh nisem marala, zdaj jih pa obožujem! Ampak mora biti ravno prav sladka, in prijetno ohlajena. Verjetno nobeno sadje tako glasno ne vpije 'poleeeetjeee', kakor prav lubenica :)

Za novo kolekcijo nakita trenutno tako ali tako ni časa, je pa ekstra zabavno dopolnjevati kolekcijo sadnih uhančkov. Lubenice niso bile v planu, sem pa dobila toliko povpraševanj po njih, da je bil skrajni čas, da se jih lotim. Konec koncev je je sezona že začela :)

Zdaj grem pa na lov za eno tapravo, mmmmnjam!



Posted by Renata On torek, junij 09, 2015
Sezonsko sadje je najboljše, ane? Če so to borovnice, pa to še posebej drži :) Jaz jih obožujem, tiste gozdne, katerih nabiranje je za kolena nočna mora. Ura, dve, tri, pa jih je komaj za en liter ali dva. Ampak ko pa prideš domov in jih natreseš v skodelico, posuješ z žličko sladkorja in jih prav počasi zoblješ in sproti odstranjuješ listke in peclje, preden jih neseš v usta (ali pa tudi ne :))...ja, takrat je vse poplačano.

Svoji kolekciji sadnih uhančkov 'mini vitamini' sem pred kratkim dodala še borovničke. Prvi sadeži v naravni velikosti. In ekstra všeč so mi zato, ker so tako prefinjene, da bi si jih lahko nadela prav vsaka ženska, saj na daleč delujejo kot modrovijolične perle, šele pogled od blizu razkrije tisti 'uaaaau, to so borovniceee' efekt :)

Tako, zdaj bom v borovnicah lahko uživala tudi izven sezone :)


Posted by Renata On četrtek, maj 07, 2015
Mini vitamini. Dobro se sliši, kajne? Ime za mojo kolekcijo miniaturnih sadnih uhančkov, ki se kar veča in veča. 
Najprej so bile limone, potem še ostali citrusi. Potem pa jabolka in hruške. Potem se jim je pridružil kivi in pred kratkim še avokado (ne vem niti, ali je to sadje ali zelenjava?) in še banane.

Res izjemno uživam pri izdelavi teh malih vitaminčkov. In ljudje jih imajo radi - to mi je všeč. Novih idej pa tako ali tako ne zmanjka.

Med prazniki sem se ukvarjala s postavitvijo teh mini uhančkov. Ker so tako majhni, znajo biti hitro neopazni, česar jim pa seveda ne privoščim. Zato sem žagala in brusila in lepila...les seveda. In izdelala mini lesene gajbice. 


Na moji Facebook strani poteka nagradna igra v kateri lahko sodelujete ;)





Renata :)
Posted by Renata On nedelja, marec 15, 2015
Za mano je izjemen teden! Udeležila sem se namreč 3 delavnic oz. izobraževanj. Priložnost sem imela spoznati in se učiti od dveh svetovno znanih umetnikov na področju polimerne mase: to sta Dan Cormier iz Kanade in Eva Haškova iz Češke.

Povsem običajno je, da se izdelki na tako obsežnih delavnicah ne dokončajo. Pa to niti ni tako pomembno. Pomembno je znanje, nove ideje in nove tehnike, ki jih na takšnih dogodkih ne zmanjka. Občudovala sem Danovo preciznost, njegove natančne reze, dodelanost in popolno koncentracijo pri izdelovanju in Evino sproščenost, njeno energijo in popolno obvladovanje tega medija.

Takih dogodkov ne gre zamuditi. Ne le zaradi omenjenih mojstrov, ampak tudi zaradi druženja z ljudmi, ki so v istem svetu, svetu polimerne mase. 

Na prvi Evini delavnici smo dokončali obesek, doma sem izdelala še uhane za zraven, ki jih je pohvalila tudi sama Eva. Na včerajšnjih dveh delavnicah izdelkov nismo dokončali, tako da imam še nekaj dela, preden pride na vrsto fotošuting. 



Renata :)






Posted by Renata On petek, februar 27, 2015
Sonce! Sončna očala! Zvončki!

Mislim, da je pomlad res končno tu. Težko sem jo čakala. Zdi se mi, da vsako zimo utrpim resno pomanjkanje zelene barve in sončnih žarkov. In ko se končno oboje začne kazati, imam občutek, kot da se moja baterija fila na turbo način.

Ker sem imela februarja polne roke dela z miniaturami, sem se bala, da me bo pomlad letos prehitela. Vse dokler mi Duši ni dala ideje. 'Narcise', je rekla. Narcise! Če to ni ena čudovita roža! Iz vsakega vogala na našem domačem vrtu bo kmalu pognal šop narcis. Travniki, kjer so jih nekoč zasadili, jih bodo kmalu polni....narcise brez dvoma poosebljajo pomlad. Pa marjetice in trobentice tudi, zato sem se lotila kar vseh.

Tako je nastala mini kolekcija malih in polvisečih uhančkov. Njihovo prisrčnost  pa mi je uspelo ujeti tudi v objektiv. Verjetno zato, ker sem imela dva odlična pomočnika. Prijateljico, ki mi je posodila svoja ušesa in mojega Plutka, ki je itak najboljši človek na svetu (čeprav je pes).





















In za konec še moj Pluto, moje sonce, moj asistent, najboljši pes na svetu in najbolj ljubeče bitje :)