Posted by Renata On ponedeljek, september 07, 2015
Čisto zares je konec poletja. Letos je bilo res radodarno s soncem in visokimi temperaturami, mogoče mi je zato še posebej hudo, ker ga je že konec. No, je pa tu jesen, ki tudi ni švoh. Jesenske barve so mi pisane na kožo, kostanj in kuhano vino pa tudi :)

Viroza, ki sem jo nekje staknila, me pa tudi ne preseneča. Verjetno gre kriviti to čudno nihanje temperatur. Cel vikend sem preležala in tudi danes nisem za nikamor. Vseeno se počasi sestavljam, verjeli ali ne, po dveh dneh že pogrešam svojo delavnico.

Jesen namreč pomeni kolekcijo Toskano. Nekaterim je znana že od lani, pa vendar je letos konkretno osvežena. Na voljo je namreč samo zelena kolekcija in to v bolj svežem in živahnem zelenem odtenku. Pajkci so se za letos poslovili, njihovo vlogo Brlogarkinega miniaturnega dodatka pa so prevzele pikapolonice.

Vsaka pikapolonica je izdelana ročno, vsako krilce in vsaka pikica posebej. Največji izziv je bil namešati pravo rdečo barvo. Pikapolonice namreč niso krvavo rdeče, ne bordo rdeče, niso oranžno rdeče ali celo rožnato rdeče. Ugotovila sem, da so 'pikapolonično' rdeče:

Nekatere postanejo uhančki same po sebi, spet druge pristanejo na prstanih, broškah, medaljonih, visečih uhanih...

Na voljo pa je seveda tudi Toskana brez pikapolonic, na njej so samo kapljice rose, ki se na soncu res čudovito svetlikajo.

Naslednjo čudovito fotografijo pa je posnela Jasmina iz Čudežne dežele. Teh barv se kar ne morem nagledat. Ko bom velika, bom tudi jaz delala take fotke :)

In še to - da slučajno ne pozabim: Toskana bo na voljo tudi na moji stojnici na Artmarketu na Bregu v Ljubljani. Če bo jesen sončna in suha, se bo dogodek odvijal še vsako soboto do sredine oktobra in sicer od 9.00 do 16.00. Lepo vabljeni :)



Bodite v cvetju,
Renata
Posted by Renata On ponedeljek, avgust 17, 2015
...se javljam še na blogu :)

Nikakor ne počivam in ne zabušavam, ravno obratno :)
Poletje je bilo fantastično, delovno in tudi počitniško. Če si sam svoj šef, prav veliko dopusta pač ne dobiš, zato je tistega treba izkoristit kolikor se le da :) Vam povem, šefica mi je odredila 10 dni dopusta in to je to. Se je ne da prepričat še za kak vikend. Ampak ok, še dobro da uživam v svoji službi hehe :)

Ker je vedno bolj zabavno gledat slike kot prebirat goli tekst, je tule nekaj cukrčkov in polimerne mase seveda :)













Posted by Renata On ponedeljek, junij 15, 2015
Aaah, včasih lubenice sploh nisem marala, zdaj jih pa obožujem! Ampak mora biti ravno prav sladka, in prijetno ohlajena. Verjetno nobeno sadje tako glasno ne vpije 'poleeeetjeee', kakor prav lubenica :)

Za novo kolekcijo nakita trenutno tako ali tako ni časa, je pa ekstra zabavno dopolnjevati kolekcijo sadnih uhančkov. Lubenice niso bile v planu, sem pa dobila toliko povpraševanj po njih, da je bil skrajni čas, da se jih lotim. Konec koncev je je sezona že začela :)

Zdaj grem pa na lov za eno tapravo, mmmmnjam!



Posted by Renata On torek, junij 09, 2015
Sezonsko sadje je najboljše, ane? Če so to borovnice, pa to še posebej drži :) Jaz jih obožujem, tiste gozdne, katerih nabiranje je za kolena nočna mora. Ura, dve, tri, pa jih je komaj za en liter ali dva. Ampak ko pa prideš domov in jih natreseš v skodelico, posuješ z žličko sladkorja in jih prav počasi zoblješ in sproti odstranjuješ listke in peclje, preden jih neseš v usta (ali pa tudi ne :))...ja, takrat je vse poplačano.

Svoji kolekciji sadnih uhančkov 'mini vitamini' sem pred kratkim dodala še borovničke. Prvi sadeži v naravni velikosti. In ekstra všeč so mi zato, ker so tako prefinjene, da bi si jih lahko nadela prav vsaka ženska, saj na daleč delujejo kot modrovijolične perle, šele pogled od blizu razkrije tisti 'uaaaau, to so borovniceee' efekt :)

Tako, zdaj bom v borovnicah lahko uživala tudi izven sezone :)


Posted by Renata On ponedeljek, maj 25, 2015
Malo o tem in onem, predvsem pa o tistih, ki nam je oblikovanje poklic ali dodaten vir zaslužka.



Ustvarjalna sfera v Sloveniji je res velika in raznolika. Toliko imen je, ki jih resnično cenim, toliko takšnih s prepoznavnim stilom in zvenečim imenom.  Toliko takšnih, ki sem jih nekoč opazovala in občudovala le od daleč. Da jim bom nekoč na sejmih segla v roko in da bodo oni spremljali moje delo...to so bile, še ne tako dolgo nazaj, le pobožne želje, ki pa so se končno (ali že) uresničile.
Vam povem skrivnost, kako mi je to uspelo? Pravzaprav ni skrivnost J Je odločitev, ki sem jo sprejela isti dan, ko sem na Facebook objavila prvo sliko. Odločitev, da bom izdelovala unikate.

Kaj je unikat?
Unikat ni samo izdelek sam po sebi, unikat je celoten koncept  določenega oblikovalca. Duša, ki jo oblikovalec vsakokrat pusti v izdelku, pečat, ki ga odtisne na vsak izdelek, preden ga da iz rok. Rdeča nit, ki se nepretrgoma vleče od enega izdelka do drugega in tretjega, od prve do zadnje kolekcije.
Unikat je nekaj, za čimer se skrivajo dnevi, tedni, včasih celo meseci uspešnih in tudi spodletelih poizkusov, iskanja kombinacij, preizkušanja in testiranja in včasih celi kupi zavrženih polizdelkov, ki jih uspešno skrivamo pred javnostjo J

Tej sorti rokodelcev sama rečem ustvarjalci. Vsak si začrta svojo pot, ki zna biti hudičevo trnova, a tudi polna zadovoljstva in notranjega miru. Vsakemu ustvarjalcu, ki ga ceniš kot umetnika, četudi ustvarja z istim materialom kot ti sam, s čisto vestjo pogledaš v oči. Ker sta ubrala vsak svojo pot in samozavestno korakata po njej, brez da bi eden drugega spotikala.

Potem je tu še ena sorta rokodelcev. To so tisti, ki imajo talent in znanje, a sami sebi s svojimi odločitvami najbolj škodujejo. To so tisti, ki – nevede - mečejo polena pod noge samemu sebi. Verjetno zaradi pomanjkanja lastnih idej in ustvarjalnosti, iščejo ideje v albumih drugih ustvarjalcev. Dokler je to namenjeno učenju in preizkušanju novih tehnik, je to seveda odličen način za učenje.  Problem se pojavi, ko se rokodelec  z idejami drugih začne okoriščati – beri: prodajati te izdelke. Imenujte to posnemanje, imitiranje, plagiatorstvo ali kraja intelektualne lastnine. Samo ne imenujte tega unikat. Ker to pač ni.

Slovenija je majhna dežela, ustvarjalno vesolje pa vsaj neskončno. V njem lahko vsak najde svoj planet, svoj svet in krvoločno plenjenje po tistih, ki smo jih drugi ustvarili s svojimi rokami, svojimi idejami in s svojim potom, ki zna včasih biti tudi krvav, iz rokodelca ne naredi velikega imena. S tem tisti, ki to počnete, delate škodo zgolj sebi, svojemu imidžu in s tem kratite svoj čas in energijo, ki bi jo sicer lahko usmerili v ustvarjanje svojega lastnega, unikatnega sveta. Zato vsem takšnim na srce polagam dobronameren nasvet – ko naslednjič ob pomanjkanju kreativnosti brskate po spletu in si ustvarjate 'to do' albume, razmislite, v katero sorto se želite umestiti. 

Vsem tistim, ki imamo svojo pot začrtano, pa so takšne stvari zgolj brca v rit, zaradi katere preskočimo kak kamen več in stopimo naprej in navzgor hitreje, kot  bi sicer J